Kdo nima rad sivke, tako po videzu, kot po obliki. Mene sivka vedno spravi v nasmeh, ko jo pogledam, me razveseli, daje mi nekaj več, toplino, milino. Vsako leto, ko pride pomlad in kupim še par lončkov sivke si rečem, da sedaj pa je dovolj in vsako pomlad jo spet kupim. Okoli moje hiše je povsod sivka, no če bi živela na obali, bi še nekako razumela, tako pa živim čisto drugje in vsak, ki pride k meni na obisk, je sivka tista roža, ki jo prvo zagleda.
Zdaj me že poznajo in vedo, da kadarkoli ima kdo kakšen praznik, rojstni dan, da zraven darila obvezno pride sivka, da polepša darilo in da malo zadiši. Jaz bi sivko imela povsod, zunaj na terasi, v vrtu, v hiši, po omarah, v avtu.
To je zame rastlina, ki mi je najlepša hkrati tako močna po vonju in tako krhka po steblu, da jo občudujem, po videzu pa neizmerno lepa. Lahko bi jo hvalila vse dni in lahko bi jo imela doma vsepovsod in se je ne bi naveličala.
Moj mož tudi to ve, da je sivka zame najlepša roža, tako za praznike, ko mi prinese rože, enostavno nima nobenega problema, vedno točno ve, da me bo sivka razveselila. Večkrat se mož pošali, da bi morala imeti na primorskem nasad sivke in živeti na obali, da bi lahko uresničila svoje želje in imela cela polja sivke. Temu se ne bi branila, tudi obiskala sem že polja, kjer je bila sama sivka in to videti je res lepo in ne precenljivo, ko vidiš toliko vijolične barve na kupu. Sem že razmišljala, da si moram dom urediti tako, da bo več vijolične barve v hiši, kajti mogoče pa mi je vijolična barva tako lepa in s tem mi je potem sivka kot roža tudi lepa, ker je takšne barve.