Včasih se sprašujem, zakaj so osnovne življenjske potrebščine tako drage, ker mi to enostavno ne gre skozi. Sama bom celo moje življenje odplačevala kredit za hišo, plačevala vse moje položnice in kredit za avto, na koncu pa bom stara in utrujena, ko bom vse to odplačala. Kje je ugodna elektrika, poceni voda, ugodnejši papirji za nepremičnino. Resnično se človek lahko zamisli in postane žalosten.
Če mora človek za vse poskrbeti sam in če vzamemo povprečno slovensko plačo, potem vemo, da bomo celo življenje garali za osnovno življenje. Enostavno, ko pridejo vse naše položnice, me zmrazi in pošteno sem jezna, če ti pošiljajo reklame ugodna elektrika, ker bi jih dobesedno poklicala in jim povedala par krepkih. Naš svet je postal čisto potrošniški. Sama razmišljam, če je vredno garati za nepremičnino in avto, ker ti država vzame več, če imaš več, a ne bi raje živela v majhni garsonjeri, ki bi bila last nekoga drugega in tako bi imela več denarja. Ja, to je vse mogoče, potem pa pridejo otroci in zaželimo si, da bi imeli svoj dom, naenkrat se znajdemo, ko lahko samo sanjamo, da bo kdaj ugodna elektrika, da nam kdaj ne bo potrebno plačati položnice za vodo, telefon, komunalo. Vse to nas čaka vsaki mesec. Sedaj je čas korone, kje so vsi tisti, ki bi lahko spustili cene, da bi ljudje lažje živeli, sedaj pa je edini čas, ko bi res lahko bila ugodna elektrika, ko bi lahko znižali račune, a tega ne bomo dočakali, svet se vrti naprej in če ne zmoreš propadeš.
Lahko samo pozabimo na ugodnosti, osnovnim življenjskim potrebščinam cene rastejo, ne pa da se nižajo, ljudje so izmučeni, utrujeni, a to nikogar ne zanima. Kdo bo preživel, bo preživel. Tako je. Da pa bo v teh časih ugodna elektrika, pa lahko samo sanjamo.